Petek, 17. 5. 2024, 14.42
2 tedna, 1 dan
Zakaj slovensko šolstvo ne govori jezika sodobnega časa?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Brez sistemskega razvoja digitalnih kompetenc slovenski mladi ne bodo mogli konkurirati vrstnikom iz drugih držav EU in bodo prikrajšani za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, so poudarili sodelujoči na dogodku Ameriške gospodarske zbornice Slovenija (AmCham Slovenija).
Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham Slovenija) je ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe organizirala dogodek Digitalni jezik je jezik sodobnega časa! Zakaj ga slovensko šolstvo ne govori? Sodelujoči so spregovorili o pomenu digitalne pismenosti in potrebi po pravočasni uvedbi obveznega predmeta digitalni jezik v osnovne in srednje šole. Prepričani so, da brez sistemskega razvoja digitalnih kompetenc mladi v Sloveniji ne bodo mogli konkurirati vrstnikom iz drugih držav EU, že zdaj pa po podatkih raziskave iz leta 2022 močno zaostajajo za svojimi vrstniki.
Kot so poudarili na dogodku, z razvojem novih tehnologij in zasledovanjem ciljev digitalne preobrazbe razvoj digitalnih kompetenc in nujnost njihovega vključevanja v izobraževanje ni več izbira, temveč postaja eden ključnih poudarkov za aktivno snovanje prihodnosti tako posameznika kot celotne družbe.
"V AmCham Slovenija poslovni skupnosti se zavedamo potreb gospodarstva in tudi tega, da je gospodarstvo tisto, ki lahko pomaga do boljše družbe. Živimo v digitalnem času, času, ko se vse dogaja z informacijsko družbo in ko se vse dogaja na način, da moramo razumeti, kakšne tehnologije uporabljamo. In če našim otrokom in mladim ne bomo omogočili, da imajo enaka znanja in enake priložnosti kot drugi vrstniki, bomo ostali tudi kot družba in gospodarstvo zadaj. Pa ne gre le za gospodarstvo. Gre za prav vsako panogo, ki je pomembna za naša življenja. Od zdravstva do navadne trgovine, če hočete. Zato je pomembno, da vedo in da vemo, kaj so znanja in kaj so veščine. In to, da uvedemo digitalni jezik in ga znamo govoriti, je zagotovo temelj, da bomo lahko boljša, bolj inovativna in kreativna družba," je v uvodu povedala Ajša Vodnik, CEO AmCham Slovenija ter predsednica AmChams v Europi.
Poleg Vodnikove so v razpravi sodelovali še Andrej Brodnik, redni profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ter vodja skupine RINOS, Boris Horvat, CEO in soustanovitelj podjetja ACEX, CEO in soustanovitelj podjetja Abelium ter sopredsedujoči komisiji AmCham, pripravljeni na prihodnost, in Irena Nančovska Šerbec z Oddelka za matematiko in računalništvo Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Mladi v Sloveniji zaostajajo za svojimi vrstniki
Na srečanju so zbrani poudarili, da imajo dijaki in študenti težave pri visokošolskem in višjem izobraževanju, saj morajo med študijem med 10 in 20 odstotkov časa nameniti zapoznelemu pridobivanju temeljnih znanj RIN (računalništvo in informatika). Slovenski šolski kurikulum za osnovne in srednje šole namreč trenutno zajema le 0,6 odstotka vsebin računalništva in informatike.
Kljub vsesplošnemu prepričanju o razvitosti digitalnih kompetenc med mladimi podatki raziskave iz leta 2022 namreč kažejo, da mladi v Sloveniji močno zaostajajo za svojimi vrstniki v drugih državah članicah EU. Mladi v Sloveniji po razvitosti digitalnih kompetenc za 7,8 odstotka zaostajajo za vrstniki iz drugih držav EU, ki so že uvedle obvezen predmet z vsebinami RIN (računalništvo in informatika) v osnovne in srednje šole. V Sloveniji ima 63,4 odstotka oseb v starostni skupini 16–24 let osnovne ali več kot osnovne splošne digitalne spretnosti. Evropsko povprečje v isti starostni skupini znaša 71,2 odstotka.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je digitalno znanje mladih v Slovenji omejeno na uporabo pametnih telefonov za dostopanje do zabavnih vsebin na družbenih omrežjih in komunikacijo. Številne evropske države so že uvedle ali pa so v postopku implementacije reform v pristopih poučevanja digitalnih kompetenc. Mladi te kompetence lahko prenesejo tudi na druga področja svojega delovanja, kar jim prinese prednosti pri iskanju zaposlitve.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, brez uvedbe predmeta, ki bo sistematično podajal znanje računalništva in informatike, v Sloveniji ne bomo mogli doseči zastavljenih ciljev pobude Digitalni kompas do leta 2030, katere glavni cilj je, da naj bi imelo do leta 2030 vsaj 80 odstotkov vseh odraslih prebivalcev EU osnovne digitalne veščine.
