Nedelja, 20. 8. 2023, 22.09
8 mesecev, 4 tedne
Ali patenti razkrivajo, kaj naklepajo na Kitajskem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,97
Kitajska je po najnovejših podatkih država z največ varnostnimi kamerami oziroma CCTV-kamerami na prebivalca. Analitično podjetje IHS Markit je letos spomladi ocenilo, da je na Kitajskem okrog 440 kamer na tisoč prebivalcev oziroma skoraj ena kamera za vsaka dva prebivalca. Kitajska ima okrog 1,43 milijarde prebivalcev.
Že nekaj časa ni več skrivnost, da si Kitajska komunistična partija prizadeva vzpostaviti sistem popolnega nadzora nad vsakim kvadratnim centimetrom javnega prostora v državi. Patenti, ki so bili v zadnjem desetletju registrirani pri kitajskem patentnem uradu, medtem rišejo sliko distopije, v katero bi se lahko v prihodnosti spremenila Kitajska – v državo, kjer ne bo ne na ulici in celo ne doma mogoče narediti niti enega koraka, ne da bi za to vedela oblast.
Kitajska komunistična partija se v zadnjem času preostalemu delu sveta izredno trudi otežiti, da bi si ustvaril pravi vtis o razsežnosti že obstoječe infrastrukture za nadzor državljanov in javnega prostora in o načrtih, ki jih kitajska politika na tem področju kuje za prihodnost.
Vse več gradiv o nadzoru kitajskih državljanov postaja ali zaupnih ali pa preprosto nedostopnih vsem, ki niso na Kitajskem. Eden od primerov je kitajska centralna akademska baza podatkov (CNKI), ki je letos spomladi dokončno zaprla vrata vsem institucijam, pa naj gre za tuje (nekitajske) univerze ali pa mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic. V ozadju je domnevno intervencija kitajskih oblasti, ki so sicer že tako ali tako cenzurirale določene vidike CNKI, a so se zaradi bojazni, da v bazi podatkov obstaja še kaj, kar bi lahko vrglo slabo luč na Kitajsko, odločile povsem omejiti dostop.
Prav tako je vse težje ugotoviti, na kakšen način s kitajsko oblastjo pri vzpostavitvi nadzora nad državljani sodelujejo večja kitajska tehnološka podjetja, kot so Alibaba, Tencent, ByteDance, Huawei, Hikvision, ki med drugim razvijajo sisteme umetne inteligence, telekomunikacijsko opremo, družbena omrežja, se ukvarjajo z obdelavo velikih količin podatkov (t. i. big data) ali pa proizvajajo nadzorne kamere.
Hikvision je največji proizvajalec nadzornih kamer na Kitajskem, njegov večinski lastnik pa je kitajska vlada. Zaradi skrbi, da podjetje določene podatke deli s Kitajsko komunistično partijo, je sodelovanje z družbo v zadnjih letih prekinilo oziroma njihove nadzorne kamere prenehalo uporabljati več podjetij in javnih služb ter agencij na Zahodu in v drugih delih sveta. Hikvisionove kamere se sicer uporabljajo tudi v kitajskih projektih izgradnje t. i. pametnih mest.
Skupina znanstvenikov, ki jo je vodil Joss Wright z oxfordskega internetnega inštituta, v njej pa sta sodelovala še strokovnjaka za mednarodne odnose in kibernetsko varnost Valentin Weber iz Nemčije ter Gregory Finn Walton iz Kanade, je za ugotavljanje, kakšne potencialne načrte ima Kitajska pri nadaljnjem zaostrovanju nadzora nad državljani (tudi dobesedno – projekt za doseganje stoodstotne pokritosti javnega prostora z varnostnimi kamerami se imenuje Oster vid), ubrala nekoliko nekonvencionalno pot in preverila katalog kitajskega patentnega urada. Zanimali so jih predvsem patenti na področju (digitalnega) nadzora, ki so jih kitajska podjetja registrirala med letoma 2010 in 2021.
Čeprav patenti sami po sebi še ne pomenijo, da je patentirana stvar dejansko že v razvoju ali uporabi, pa ponujajo zelo natančen opis tehnologije, ki jo nekdo želi patentirati. Res je sicer, da novih tehnologij za vohljanje za državljani kitajska podjetja zaradi zaupnosti morda ne bodo patentirala, toda to pomeni, da jih lahko, če oziroma ko bodo kdaj v uporabi, prosto kopirajo drugi.
Kitajec in Kitajka sta danes že lahko prepričana, da ju bo kjerkoli v javnosti posnela varnostna kamera.
V Pekingu so idejo, ki bi morala izboljšati življenje ljudi, prilagodili tako, da bo izboljšala nadzor nad njimi
Znanstveniki so svoje ugotovitve opisali v 28. julija objavljeni študiji z naslovom Prepoznavanje potencialnih prihodnjih implikacij za človekove pravice v kitajskih pametnih mestih z analizo patentov, pri kateri je pomagalo strojno učenje (povezava do študije).
Na kratko: znanstveniki so s pomočjo umetne inteligence (strojnega učenja) v katalogu kitajskega patentnega urada odkrili blizu 70 tisoč patentov, ki so bili povezani z množičnim nadzorom, nato pa so jih tudi s človeško intervencijo identificirali 5.989, ki so z veliko verjetnostjo (patenti so v kitajščini, znanstveniki so si pomagali s prevodi) neposredno povezani s kitajsko idejo o t. i. pametnih mestih.
Število registriranih patentov, ki so na tak ali drugačen način povezani s pametnimi mesti, je dobesedno eksplodiralo in se začelo eksponentno povečevati po letu 2015, ko je Kitajska komunistična partija predstavila svoj 13. t. i. petletni načrt.
Čeprav so o implementaciji razmišljali že prej, je seme ideje o pametnih mestih v navidezne možgane Kitajske komunistične partije v veliki meri leta 2008 zasadil ameriški računalniški velikan IBM oziroma njegova takratna podružnica na Kitajskem, navajajo avtorji študije.
V Pekingu so osnovno idejo Zahoda o pametnih mestih, ki v osnovi predvideva uporabo tehnologije za naslavljanje posameznih problematik, s katerimi se soočajo določene urbane regije, kot so na primer slaba kakovost zraka, prometni zamaški, tudi kriminaliteta, nekoliko zlorabili ter peljali korak dlje in se domislili t. i. mestnih možganov, kar pa je, so zapisali v študiji, precej bolj invazivna različica pametnih mest.
Mestni možgani so v grobem navidezni dvojnik resničnega mesta, kar pomeni, da vsak element naselja – zgradbe, infrastruktura, vozila in celo ljudje – obstaja tudi v digitalni obliki v enotnem sistemu, do katerega ima oblast, s tem pa tudi represivni organi, takojšen dostop v vsakem trenutku.
Pandemija bolezni covid-19 je kitajskim oblastem med drugim dala razlog za razvoj dodatnih tehnologij za nadzor nad državljani. Ena bolj znanih so bile t. i. pametne čelade, ki so jih nosili kitajski policisti in ki so bile opremljene z infrardečimi senzorji za merjenje telesne temperature oseb na javnih površinah. Pametne čelade so imele sicer tudi kamere, ki so omogočale prepoznavanje obrazov posameznih državljanov in prepoznavanje registrskih tablic.
Kot poudarjajo avtorji študije, se je pilotni projekt takšnega mesta oziroma "mestnih možganov" že izvedel v milijonskem mestu Quzhou v provinci Šejang. Mesto je bilo izbrano zato, ker so tako rekoč sto odstotkov javnega prostora 24 ur dnevno in 365 dni v letu že pokrivale nadzorne kamere, prisotne pa so bile tudi v naraščajočem številu zaprtih prostorov.
Nekoč nič več na stranišče, ne da bi za to vedela oblast?
Preučeni patenti z vidika možnosti za kršenje človekovih pravic rišejo skrb vzbujajočo sliko, opozarjajo znanstveniki.
"Prodorna, vseprisotna, geografsko omejena narava nadzora v t. i. pametnih mestih takšno obliko nadzora naredi vsaj toliko, če ne še bolj nevarno od klasičnega internetnega nadzora nad prebivalci, ki omogoča pregled le nad njihovimi virtualnimi aktivnostmi. Če je nekoč državljan Kitajske nadzoru lahko ubežal tako, da je ugasnil mobilni telefon ali ga pustil doma, v prihodnosti to morda preprosto ne bo več šlo, tovrstno izogibanje nadzoru bo tako rekoč nemogoče," so zapisali.
Na seznamih mest z največjim številom nadzornih kamer na prebivalca v zadnjih letih le redko vidimo katero, ki ni na Kitajskem. Največkrat se v vrh ob kitajskih uvrščata še New Delhi v Indiji in London v Veliki Britaniji. Prebivalci Londona so, čeprav se evropska metropola pogosto uvršča med deset mest z največ nadzornimi kamerami, nadzorovani precej manj od prebivalcev s kamerami CCTV najbolj posejanih kitajskih mest. Taiyuan na Kitajskem, na primer, je imel leta 2020 eno kamero na osem prebivalcev, London pa le eno na štirinajst.
Dodali so, da določeni analizirani patenti razkrivajo, da se bo stanje z vdorom nadzornih sistemov, kot so kamere in razni senzorji, v notranjost zgradb, t. i. inteligentnih poslopij, ki lahko, na primer, opozorijo na povečano porabo energije ali celo vsebino komunalnih odplak, zgolj še poslabševalo.
"Analiza patentov je pokazala, da lahko nove in predlagane tehnologije, ki bi jih na Kitajskem uvedli v pametnih mestih, izredno vplivajo na nekatere vidike človeških pravic prebivalcev, predvsem pa lahko močno omejijo njihovo zasebnost in anonimnost. Kitajska industrija tehnologije za nadzor si bo v prihodnje izredno prizadevala inovirati, da bi ustvarjala virtualne replike zgradb, infrastrukture, celo ljudi, ki obdajajo državljana, ki je v službi, na ulici ali pa v svojem stanovanju. Trend teženja k pametnim mestom, ki bodo uvedla takšno obliko nadzora, za nameček še zelo hitro pospešuje," so še zapisali.
Pozvali so še k nadaljnjemu bdenju nad podobnimi patenti, ki bodo registrirani pri kitajskem patentnem uradu, in opozorili, da Kitajska tehnologijo za nadzor nad državljani prodaja tudi "prijateljskim državam".
