Zdravilo, ki ga je težko pogoltniti

Samo za nevzgojene otroke V 19. stoletju je imela povprečna družina več otrok kot danes. Ker je 80 % prebivalstva tvorilo delavski razred, je razumno sklepati, da je bilo vsaj nekaj od teh bujno nevzgojenih. Medtem ko imamo danes različne strokovnjake mnogih ved, ki staršem pomagajo z usmerjeno vzgojo, je medicinska stroka v omenjenem času pogosto predpisala "pomiritveni sirup" za otroke. Idealno - če ne bi bil ta pravi periodni sistem substanc, kot so morfij, kloroform, heroin in opij. Starši so očitno ciljali na trajno pomiritev svojega podmladka.

Čudežno zdravilo Tudi živo srebro, za katerega danes vemo, da je sila strupeno, je že od 16. stoletja pogosto našlo pot do pacientov. Tako večnamenskega zdravila v zgodovini še ni bilo, uporabljalo pa se je za vse od glavobola do odvajala. Bilo je obdobje, ko skorajda nisi bil zdrav, če nisi iz vsaj iz ene odprtine puščal te substance. Veljal je tudi za učinkovito zdravilo proti sifilisu, kar na nek način drži - z vsakim pacientom, ki se je nabasal živega srebra, je imel svet enega obolelega s tifusom manj.

Kašelj ni šala Sifilis ni bil edina strašna patologija - običajen kašelj, ki mu danes sledi čaj, je bil v poznem 19. stoletju hudo stanje, ki zahteva močno zdravilo. Zato je Bayer - podjetje, ki nam je dalo tudi Aspirin - v stekleničke za sirup proti kašlju stlačil kar heroin. Če pomislim, ne vem, kdaj se nazadnje srečal zasvojenca s heroinom, ki bi kašljal.

Električni čudež za moške Isto zgodovinsko obdobje je bilo znano represivno do spolnosti, ki je veljala za hud tabu. Samozadovoljevanje, ki se je zdela kot zanimiva (pri)ročna rešitev, je veljalo za sila nevarno, saj je povzročalo vse od prezgodnje smrti do slepote. Zato so bila zdravila za potenco toliko bolj učinkovita - najbolj živahno od teh je bil gotovo elektrostimulacijski pas, ki je občutljivo območje tresel s šibkim do srednje močnim tokom. Elektrika te še danes spravi pokonci - čeravno za kratek čas.

Pomirjujoča masaža Precej zgodaj je medicinska stroka (kjer so praktično skozi celotno zgodovino dominirali moški) ugotovila, da ženske obolevajo za specifičnimi razpoloženjskimi motnjami, ki so jih poimenovali histerija. Za simptome te zahrbtne bolezni so veljali nemirnost, razdražljivost in, lahko usodna, nagnjenost k povzročanju težav. Medicina je spet odgovorila s superiorno rešitvijo - ženske so bile pozvane na ročno vaginalno masažo, ki je morala trajati do trenutka "histeričnega paroksizma" (danes orgazem). Glede na represijo v spolnosti v tem obdobju je realno pričakovati, da so vsaj nekatere dame simptome zaigrale, ter da so vsaj nekateri gospodje skrivali pravo motivacijo za študij medicine.

Tobačna rešitev Ker je danes kajenje pogosto prepovedano, bi bila gotovo tudi medicinska praksa, katere opis sledi. Ta bizarnost se je začela pri ameriških Indijancih, ki so verjeli v zdravilno moč tobaka in ga uporabljali za zdravilo v različnih primerih. Prakso je - uradno prvi - prevzel in razširil doktor Richard Mead, ki je z vpihovanjem tobačnega dima skozi anus uspešno oživil utopljenca.

Ta poseg je postal tako razširjen, da je zanj obstajal celo poseben meh s podaljškom, ki je pogosto visel ob rekah in pristaniščih, kjer je bilo razumno pričakovati utopljence. Opisana praksa je dolgo veljala tudi za učinkovito anestezijo med operacijami - ali je tobak učinkoval, ne vemo, precej prepričani pa smo lahko, da je pacient vsaj razmišljal o čem drugem kot o bolečini. Bolj nepopoln način apliciranja zdravilnega tobaka je potekal brez meha (npr. z navadnimi tobačnimi pipami) - a v primeru tako bližnjega stika je obstajalo resno tveganje, da bo zdravilec namesto izdiha izvedel vdih in si postregel z nečim, česar ne zmore.