Turizem smo ljudje

Močan germanski vpliv Najmočnejšo in najslikovitejšo podobo so nam najbrž vtisnili dopustniki germanskega rodu. Ti vedno delujejo lačni in kot da bodo vsaj del hotelskega zajtrka, ki so si ga naložili na krožnik, poslali sorodnikom na rodno grudo. Znano je, da niso nagnjeni k zapravljanju, kjer ni nujno potrebno. Znanstveno je dokazano, da v povprečju spijo skoraj deset minut na noč manj kot Angleži, zato so njihove brisače na plaži ali ob bazenu prve (in tam učinkovito ostanejo ves dan). Nemci imajo tudi neformalno knjigo turističnih pravil – imenuje se Frankfurtska tabela, sestavil pa jo je neki pravnik –, kjer so opisane morebitne težave, na podlagi katerih lahko zahtevajo povračilo stroškov, na primer 50 odstotkov, če so jim obljubili teniško igrišče, a ga na koncu ni bilo. Pritoževanje – tisto neposredno, brez takta – so razvili do stopnje olimpijske discipline. Šale ne poznajo – razen če je bila ta zapisana v koledar.

Laška klasika Naši zahodni sosedje Italijani so zvezda stalnica hrvaškega turizma. Njihov odnos do ozemlja seveda sega dlje v zgodovino, saj se še vedno vedejo, kot da gre zgolj za rimsko provinco, kamor so prišli pogledat svoj nasad oljk. Vedno jih prej zaslišimo, kot vidimo, saj so očitno vsi malce naglušni in govorijo zelo naglas, hkrati pa vedno potujejo v številčnih klanih. Interakcija z njimi je –razen v italijanščini – zreducirana na kretnje z rokami, glavni motiv njihovega bivanja pa je ekstremna porjavitev.

Ruski pohod Nova ruska bogatija se kaže v posebej razvpiti vrsti turistov. Zanimivo je, da so po podatkih ruske raziskave do svojega turističnega vedenja precej kritični – kar 42 odstotkov jih je presodilo, da se v vlogi turistov vedejo najslabše od vseh narodnosti. Njihovi potovalni podvigi so pogosto prepleteni z žlahtno kapljico in (nasprotno od Nemcev) pretiranim zapravljanjem, ko je to najmanj potrebno. Splošen konsenz je, da so nekje na poti do bogastva izgubili okus in slog.

Tiho vraževerje Čisto nasprotje so Japonci, ki so vedno zelo tihi. Primarno zaradi protibakterijskih mask, ki jih imajo nadete čez polovico obraza. Edini zvok, ki prihaja od njih, je šklocanje fotoaparata. So tudi zelo vraževerni –med drugim verjamejo, da razmnoževanje v luči severnega sija prinese lepe in predvsem moške potomce. Skandinavska turistična industrija se tako vsako zimo srečuje s četicami hiperplodnih Japoncev.

Slovenska tradicija Iskreno kritiko smo dolžni tudi sebi. Slovenci se, vsaj v Istri, pogosto vedemo kolonialistično. Tudi pregloboko v kozarec pogledamo (to tudi doma, da ne bo pomote), razne ribje veselice pa ponavadi zapuščamo zadnji – nekdo namreč mora navsezgodaj zjutraj po sveže ribe na pomol.