Sedem let

Izrazito zanimiv je izvor poimenovanja tega srbenja, ki naj bi v izvirniku (7 year itch) nastalo kot posledica medicinskega dejstva, da po sedmih letih spolno prenosljivega herpesa izbruhi postanejo vse redkejši. Morda tako menim le jaz, a če domov ob plači in rožah prineseš še to patološko posebnost, morebitna ločitev niti ni tvoja največja težava. Skratka, po sedmih letih naj bi postalo dolgčas, rutinsko, brezzvezno in zrelo za konec te (zdaj že) agonije in preskok v nekaj novega. Statistični podatki iz različnih držav podpirajo to teorijo. Tako na Novi Zelandiji kot v ZDA, na primer, ločitve dosežejo vrhunec nekje do sedmega leta po poroki. Prvi, seveda. Nekateri so zato prepričani, da srbeti začne prej, saj ljudje nikoli ne reagiramo takoj. Tudi postopki se lahko vlečejo. Filmska krilatica poročne zaobljube "dokler naju smrt ne loči" se v praksi izkaže kot lepa oblika pesniškega pretiravanja. Zgolj polovica ameriških zakonov namreč traja do smrti – to, ali je bila konkretna smrt partnerja zgolj posledica izražanja zakonske ljubezni, je seveda drugo vprašanje. Le dva odstotka Američanov obesita zakon na klin po od 35 do 40 letih zakona. Logično, ločitev ni poceni, iskanje cimra pri 60 pa tudi v času interneta ne posebej zabavno. Slovenci smo glede zakona tradicionalisti in spoštujemo svojo kulturno dediščino (tudi glede alkohola in samomorov, da ne bo pomote). Po podatkih statističnega urada vse več zakonskih zvez doživi nesrečni konec po dalj časa trajajoči zgodbi. Leta 2012 se je tako polovica ločencev za to odločila po več kot 15 letih zakona. V skupino obolelih za sedemletno srbečico jih je približno 16 odstotkov, dober odstotek pa se je odločil za ekspresni, manj kot enoletni, tako imenovani McZakon. Psihologi navajajo različne razloge, zakaj je sedem let prelomnica. Od tega, da otroci ukradejo odnos, do tega, da je to ravno prav dolgo obdobje, da se človek dovolj spremeni. Vplivajo tudi dejavniki, kot so izobrazba – manj izobraženi se ločujejo pogosteje. Vprašanje, ki se poraja, je, ali je ob medijskem pompu, da je svetovno moralno tkivo pravzaprav že razpadlo in da nič več ni sveto, res več ločitev ali so te zgolj postale bolj družbeno sprejemljive in se zanje odločajo tisti, ki se pred 50 leti niso upali in smeli? Vsekakor slikoviti konec zaobljube ni več natančen opis namenov ob tem slavnostnem dogodku. A za vse obstajajo rešitve in tudi te v okvir jemljejo zloglasnih sedem let. Tako je (naj ostane neimenovani) evropski politik, ki je ločitveni preizkus uspešno prestal že dvakrat, predlagal, naj se dolžina zakonske zaveze že v štartu omeji na sedem let. Taisti "evropski mož leta" je predlagal, da če bi mogoče kdo želel po sedmih letih nadaljevati to absurdno početje (češ, teh bo itak zelo malo), lahko obnovi zaobljube.