O incestuoznem razmerju med sodno in izvršilno vejo oblasti

Ko je tako nič hudega sluteči bralec naletel na naslov Komunistični veliki teden, se je takoj razveselil: "Evo, enkrat za spremembo znajo biti duhoviti celo desničarji katoliške provenience. Ustavno sodišče res dela čudeže." Žal se je zmotil. Nekateri ljudje – s Tamaro Griesser Pečar na čelu – bi zdaj očitno najraje "črtali" dan upora proti okupatorju, torej spomin na enega od najsvetejših trenutkov v zgodovini naroda. Kakorkoli že, komunistom je treba priznati, da imajo med drugim sijajen občutek za čas; "veliki teden" so namreč postavili v čas cvetenja, prepoln omamnih dišav, ki jih veter solidarno raznaša naokoli in ki se jih veselijo celo čebele, ko razposajeno letajo s cveta na cvet, pa ptički … Skratka, tole so si slovenski komunisti res dobro zamislili, človek jih preprosto mora imeti rad. Usodni značaj sodbe ustavnega sodišča? V zvezi s sodbo ustavnega sodišča je bilo mogoče slišati mnenja, da ima ta usodni značaj, se pravi, da po njej ne bo nič več tako, kot je bilo. Mimogrede, v medijih se še kar naprej ponavlja napačna razlaga, da je sodbo sodišče razveljavilo zato, ker naj bi bila utemeljena na neznanem času, kraju in načinu storitve dejanja. To seveda ne drži. Kot pojasnjuje M. Mozetič: "Pritožnik je, kot so ugotovila sodišča, dal Jožetu Zagožnu navodilo, naj terja 30-odstotno predplačilo obljubljene provizije. Glede na to, da je iz predstavljenega opisa mogoče razbrati vse znake kaznivega dejanja, so očitki pritožnika, ki jih uperja zoper stališča sodišč o obstoju znakov kaznivega dejanja, neutemeljeni. Čas, kraj in način storitve kaznivega dejanja pa niso zakonski znaki […], zato njihova odsotnost v opisu kaznivega dejanja ne more pomeniti kršitve prvega odstavka 28. člena Ustave. Tako ne gre za položaj, ko bi zakonski znak umanjkal iz opisa kaznivega dejanja, temveč za vprašanje, ali je zakonski znak sprejem (obljube nagrade) konkretiziran." V čem je torej težava? Težava je po mnenju ustavnih sodnikov v tem, da je vrhovno sodišče konkretiziralo terjanje predplačila provizije od J. Zagožna, ne pa tudi pritožnikovega dajanja navodila za to terjanje. Skratka, iz tega, da je J. Zagožen terjal predplačilo provizije, po mnenju ustavnih sodnikov ni dopustno potegniti sklepa, da je J. Janša Zagožnu dal navodila za to terjanje. Natanko na tej točki naj bi si torej argumentacija sodišč zlomila vrat. Kakorkoli že, sodbo bo treba spoštovati. Slovenska sodišča bodo zdaj najbrž potrebovala nekaj časa, da zadevo prespijo, jo še enkrat dobro premislijo, potem pa povlečejo ustrezne sklepe. Vendar pa ob vsem skupaj ni jasno, ali, kako in zakaj naj bi sodba usodno vplivala na slovensko politiko. Gotovo je zgolj to, da bo zelo spremenila prakso slovenskih sodišč. Nekateri pravniki, npr. R. Pirnat, se bojijo, da se bo s tem otežil pregon tovrstnih kaznivih dejanj. Vprašanje legitimnosti aktualne vlade Janez Janša ima v tem trenutku torej status nedolžnega državljana. Kaj to pomeni? To konkretno pomeni, da ga ne more nihče več razglašati za kriminalca. Z drugimi besedami: morebitnih očitkov v zvezi s Patrio ni več dopustno naslavljati v registru prava, ampak le še politike ali morale. Patria spada seveda v prvi vrsti pod pristojnost sodne veje oblasti. Vendar pa je zadeva brez dvoma imela oz. še ima vpliv tudi na politiko. Ključno vprašanje zato je, na kakšne temelje se opira trditev J. Tanka, da je "Miro Cerar predsednik nelegitimne vlade". Znano je, da sta po ustavi sodna in izvršilna veja oblasti ločeni in neodvisni. Po eni strani izvršilna veja oblasti svoje legitimnosti ne prejema od sodne veje, po drugi strani sodna svoje legitimnosti ne prejema od izvršilne veje. Če želi gospod Tanko izpodbijati legitimnost Cerarjeve vlade, potem bo pač moral dokazati – oz., kot bi rekel Mozetič, svoje obtožbe ustrezno konkretizirati –, da je med sodno in izvršilno vejo oblasti v primeru Patria res prišlo do incestuoznega razmerja. Zanimivo je pogledati podobno prakso v drugih državah. Leta 2012 so nemški mediji tedanjega predsednika C. Wulffa obtožili korupcije. Wulff je moral zaradi obtožb odstopiti in stvar se je začela razčiščevati na sodišču. To ga je leta 2014 oprostilo vseh obtožb. No, dejstvo je, da ni do zdaj aktualnega predsednika J. Gaucka še prav nihče obtožil nelegitimnega predsednikovanja. Politične posledice Eno od najpogostejših vprašanj po omenjeni razsodbi je, ali bo ta bistveno spremenila politična razmerja moči. Ali lahko prihodnje volitve poskrbijo za zasuk v desno? Vprašanje se pravzaprav opira na serijo drugih vprašanj: ali sta J. Janša in njegova stranka zadnje volitve izgubljala predvsem zaradi afere Patria? Ali je sodni proces kot tak res tako odločilno vplival na odločitve volivcev? Če na to odgovoriš pritrdilno, se takoj pojavi naslednje zoprno vprašanje: ali se je z razsodbo ustavnih sodnikov glede tega sploh kaj spremenilo? Se pravi: koliko državljanov zares verjame, da je J. Janša nedolžen? Namreč nedolžen zunaj okvira, ki je strogo zamejen s pravom. Dejstvo pač je, da sodbe sodišč izrekajo zgolj in samo pravno resnico. Glavna težava J. Janše je v omejenosti pravne resnice: sodišče te lahko obsodi tako za dejanje, ki ga nisi zagrešil, kot tudi oprosti dejanja, ki si ga zagrešil. Tako je bilo vedno in vedno tudi bo, ne glede na to, kakšna je narava vsakokratnega političnega režima. Blišč in beda sodišč sovpadata z bliščem in bedo človeškega bitja.