Kako sem prišel do prve službe

K sreči sem si v preteklih letih nabral nekaj mesecev izkušenj s študentskim delom tako, da sem lahko napisal še kaj več kot le informacijo o končani gimnaziji, znanju angleščine, delu s programsko opremo Microsoft Office ter o osebnih lastnostih, ki jih pričakuje vsak delodajalec. Prvi razgovor je bil za mesto razvijalca programske opreme Šlo je za skupinski razgovor z več kandidati. V četrt ure mi je postalo jasno, da za delovno mesto nimam nobenih možnosti. Večina kandidatov je imela formalno izobrazbo vsaj za eno stopnjo višjo, kar nekaj kandidatov pa se je lahko izkazalo z dobrim poznavanjem različnih programskih jezikov. Po pristanku na realnih tleh sem usmeril svoje iskanje zaposlitve na delo v klicnem centru. Uspelo mi je dobiti mesto agenta splošnih informacij. Z zaposlitvijo sem bil zadovoljen. Kljub rutinskemu delu, kjer sem se pogosto počutil kot delavec za tekočim trakom, je bila služba dovolj zanimiva. Spoznal sem različna informacijska orodja za delo s strankami, zadovoljen pa sem bil tudi z zaslužkom, saj je bil ta sorazmeren z delovno uspešnostjo. Največ pa sem ob delu pridobil, ker sem izboljšal svoje sposobnosti komuniciranja z ljudmi. Kako vljudno argumentirati in svetovati osebi, ki se ne meni za dejstva ali pa je arogantna in nesramna, je bil zame velik izziv. Do službe zaradi samoiniciativnosti Po dobrih šestih mesecih dela na klicnem centru sem se začel zanimati za druge možnosti zaposlitve. Imel sem občutek, da v pridobivanju novih znanj in izkušenj ne napredujem več. Pripravljen sem bil, da bom novo zaposlitev iskal tudi leto ali več. Imel sem srečo in delo dobil prej, pa še to na področju informacijskih tehnologij, ki je bolj povezano z mojim študijem. Pomemben razlog, da mi je uspelo dobiti novo delovno mesto, je bilo znanje postavljanja spletnih strani, ob tem pa siceršnja "računalniška" iznajdljivost. Ta znanja sem začel pridobivati samoiniciativno od osmega leta, ko mi je uspelo razstaviti (ter uspešno sestaviti nazaj) domači osebni računalnik. V osnovnih šolah ni prav veliko možnostih in spodbud za razvijanje takšnih znanj. V gimnazijah je položaj še slabši, saj se dijaki formalno z informacijsko tehnologijo soočijo šele v četrtem letniku, in še to le, če se odločijo za izbirni predmet informatike. Znanje in tehnologija sta na voljo brezplačno Vedno bodo obstajali poklici, kjer je formalni sistem šolanja edina pot za pridobitev delovnega mesta. Zaupanje v medicinsko osebje, inženirje, pravnike, računovodje in podobne je tesno povezano s formaliziranim in standardiziranim izobraževanjem, za katero poskrbi izobraževalna ustanova. A tudi pri teh poklicih sta računalniška pismenost in znanje s področja informacijskih tehnologij pomembna konkurenčna prednost na trgu dela. Velika večina delovnih mest, ki bodo na voljo moji generaciji in generacijam za menoj, bo s področja storitev. Pri številnih tovrstnih zaposlitvah je povezava med formalno izobrazbo in usposobljenostjo za opravljanje dela mnogo bolj ohlapna. Poleg znanja angleškega jezika sta računalniška pismenost in sposobnost osvajanja novih znanj s področja informacijskih tehnologij minimalni pogoj za včlanitev v vrste novodobnega proletariata. Na formalne poti za pridobivanje IT-znanj in izboljšanje računalniške pismenosti se ne gre zanašati. Potrebna je samoiniciativnost. K sreči sta znanje in tehnologija na voljo brezplačno. Spletni portali, kot so khanacademy.org, codecademy.com in coursera.org, omogočajo kakovostno aktualno brezplačno izobraževanje. Prav na področju računalništva in IT je zaradi hitrega razvoja tehnologije razlika med kakovostjo tradicionalnega formalnega izobraževanja in izobraževanja prek spleta minimalna ali pa je sploh ni. Učenje ter nadaljnje delo tudi zelo olajšajo skupnosti programerjev in razvijalcev spletnih strani, ki si medsebojno pomagajo in odpravljajo napake ali pa svetujejo pri snovanju projekta. Objava komentarja na Facebooku ne bo dovolj Nadgradnja osnovne računalniške pismenosti z bolj specializiranimi znanji s področja IT bo v prihodnje še posebej pomembna za družboslovce in humaniste. Splet in elektronske naprave postajajo edino sredstvo komunikacije in prenašanja vsebin. Delavec, ki ve le, kje se ikoni odpre in shrani v urejevalniku besedil, in ki zna objaviti le komentar na Facebooku, bo nekonkurenčen. Menda so se nekoč ob odprtju tovarn politiki trkali po prsih, češ da skrbijo za to (seveda s sposojenim, tujim denarjem), da ne bi postali narod natakarjev in sobaric. Danes je za delavca brez specializiranih znanj zaslužek v gostinstvu bolj zanesljiv kot pa v tistih redkih proizvodnih obratih, ki morajo tekmovati z globalno konkurenco, ali pa na primer v gradbeništvu, kjer so si žepe polnili tajkuni in njihovi potomci. Računalniška pismenost je prvi korak, da se delavec premakne z dna storitvene piramide zaposlenih. Žal pri tem lahko vsak računa le na lastno iznajdljivost in prizadevnost ter morda še na pomoč prijateljev in družine.