Internet v okovih?

Prav prevlada samoregulacije in spontanega reda nad oblastnim nadzorom in usmerjanjem je omogočila izjemno rast v ponudbi različnih informacijskih in medijskih storitev.

V letu 2015 lahko pričakujemo, da bodo ZDA in EU začele oblastno urejati umetno ustvarjene težave, kar lahko pripelje do sprememb v odprtosti internetne infrastrukture in poslabša kakovost našega digitalnega življenja.

Nekateri ameriški ponudniki širokopasovnih storitev se že dlje časa trudijo uvesti dvotirni internet, ki bi nekaterim storitvam omogočal boljšo pretočnost podatkov do njihovih uporabnikov. Gre za škodljivo regulacijo, ki zelo izrazito posega v načelo internetne nevtralnosti, to je, da se vsi podatki na internetu obravnavajo enako. Zadnjo besedo v ZDA ima agencija FCC, ki je odločitev o uvedbi dvotirnega interneta tudi zaradi pritiska javnosti preložila na prihodnje leto.

Slovenija v družbi Nizozemske Še do nedavnega je kazalo, da je Evropa vsaj na področju interneta bolj svobodoljubna kot ZDA. Evropski parlament je sprejel zakonodajo, ki omogoča zaščito nevtralnosti interneta. V ameriških medijih je bila tako izpostavljena Slovenija, saj je poleg Nizozemske edina država, ki ima varovanje internetne nevtralnosti urejeno v svoji nacionalni zakonodaji.

A nedavni dogodki in izjave vodilnih politikov v Evropi nas lahko skrbijo. Na Madžarskem je za zdaj propadel poskus uvedbe davka na internetni prenos podatkov, bolj skrb zbujajoč pa je poziv nemške kanclerke Angele Merkel, da bi za nekatere storitve uvedli izjemo pri načelu internetne nevtralnosti oziroma dvotirni internet.

Kot promet v Moskvi Podporniki dvotirnega interneta želijo predstaviti uvedbo dveh hitrosti kot nadgradnjo obstoječega omrežja. Hiter internet za vse klasične uporabnike ter hitrejši internet za nekatere posamezne storitve. Glede na trenutno stopnjo razvoja interneta bi bilo to mogoče le z ustvarjanjem prednostnih linij, čemur logično sledi upočasnitev preostalih "neprednostnih" storitev. Zagovorniki dvotirnosti ponujajo analogijo s cestnim omrežjem, ki je bilo nadgrajeno z avtocestnim omrežjem.

Na žalost pa lahko vprašanje bolje ponazorimo z ureditvijo prometa v Moskvi, kjer imajo intervencijska vozila in državni funkcionarji rezerviran posebni vozni pas, preostali pa se morajo drenjati na navadnih neprivilegiranih pasovih. Tudi Merklova priznava, da je pred uvedbo potrebna nadgradnja omrežja, vendar alternativne tehnološke rešitve za uvedbo dvotirnega interneta ne ponuja.

Umetno ustvarjanje pomanjkanja Če bo v bližnji prihodnosti uvedena, bi se dvotirnost pokazala tako, da si bodo velika podjetja lahko zagotovila bolj stabilno delovanje storitev. Merklova bi sicer namenila hitrejši internetni dostop za storitve, ki se po njenem sicer naj ne bi razvile, kot so samovozeči avtomobili ter teleoperacije, vendar naj bi po navedbah portala FAZ med storitve spadali tudi ponudniki videovsebin na spletu. To bi pomenilo hitro komercializacijo hitrejšega tira interneta in izrivanje manjših podjetij z njega.

Ker ponudniki širokopasovnega interneta lahko že zdaj z dodatnimi naložbami in proti plačilu zagotovijo ustrezen prenos ogromnih količin podatkov, je uvajanje dvotirnega interneta umetno ustvarjanje pomanjkanja za dobrino, ki je izjemno pomembna za ohranjanje svobodne podjetniške pobude in nove vstope v IT-dejavnost.

Boj z mlini na veter Monopoli so priljubljena tarča politikov. Sploh taki, ki jim za svoj monopolni položaj ni treba izkazovati hvaležnosti oblasti, ki jim ga omogoča.

Evropski parlament je tako konec novembra izglasoval resolucijo, ki narekuje, da bodo morali vsi ponudniki spletnih iskalnikov ločiti spletne iskalnike od preostalih komercialnih storitev. Gre za posreden napad na spletni iskalnik Google, ki ima trenutno 90 odstotkov trga spletnih iskalnikov v Evropi. Resolucija kot taka sicer nima pravne moči, vendar gre za jasno sporočilo podjetju, kaj lahko v prihodnosti pričakuje od evropskih regulatorjev.

Bitka s spletnim gigantom je po mojem mnenju nesmiselna, ker je Google postal najpopularnejši spletni iskalnik zaradi tehnološke prednosti, ne pa zaradi kršitve zakonodaje o varovanju konkurence. Uporabnikov tudi nihče ne sili v uporabo storitev podjetja Google. Velik tržni delež je plod boljše kakovosti storitev.

Takšen odnos Evrope do "monopolistov" bo imel negativne posledice predvsem za potrošnike. Prvi bodo to lahko občutili španski potrošniki, ker bo Google zaradi španske uvedbe novega davka za ponudnike spletnih iskalnikov, ki imajo tržni delež večji od 90 odstotkov, vsebine medijev te države umaknil iz svoje storitve Google News.

Bo Slovenija branila lastno zakonodajo? Do svobode interneta sem zelo zaščitniški. Državljanom manj vplivnih in razvitih držav je omogočil boljše možnosti za uspeh v svetu. To kaže tudi neverjetni uspeh letošnjih najbogatejših Slovencev na Manangerjevi lestvici – zakoncev Login, ki sta glavni del premoženja ustvarila z mobilno aplikacijo Talking Tom.

Trenutno nas na srečo še varuje zakonodaja, kar pa še ne zagotavlja, da se ta ne bo spremenila. Slovenski voditelji še ne kažejo zanimanja za uvedbe dvotirnega interneta in drugih regulacij, vendar je vprašanje, kakšno držo bodo ohranili ob pritiskih iz tujine. Zato je moja novoletna želja, da ostane Slovenija v prihodnjem letu naklonjena svoji trenutni zakonodaji ter njenemu izvajanju.