Slovenija je v letu 2006 za zdravstvo namenila 2,6 milijarde evrov, v letu 2007 pa 2,7 milijarde evrov oz. za 5,4 odstotka več kot v letu poprej.
Letna rast celotnih nominalnih izdatkov za zdravstvo v obdobju od 2003 do 2007 je bila povprečno 5,6-odstotna in je zaostajala za rastjo BDP, navajajo na Statističnem uradu RS. Povprečna letna rast nominalnih vrednosti celotnih izdatkov za zdravstvo v obdobju od 2003 do 2007 je bila 5,6-odstotna, rast bruto domačega proizvoda BDP pa 8,3-odstotna. Razlika v letni rasti med nominalnim BDP in izdatki za zdravstvo je bila največja v letu 2007, ko je bila rast BDP 11,3-odstotna, rast izdatkov za zdravstvo pa 5,4-odstotna.
Iz 8,7 na 7,8 odstotka BDP
Na Sursu pojasnjujejo, da se je zaostajanje nominalne rasti izdatkov za zdravstvo za rastjo BDP odrazilo v zmanjšanju deleža celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP, in sicer se je ta od 2003 do 2007 zmanjšal z 8,7 odstotka na 7,8 odstotka. Delež tekočih izdatkov oz. celotnih izdatkov za zdravstvo (brez investicij) v BDP pa se je zmanjšal z 8,1 odstotka na 7,4 odstotka.
Zasebni izdatki rastejo hitreje od državnih
Povprečna letna rast tekočih izdatkov za zdravstvo iz skladov socialne varnosti je bila v obdobju od 2003 do 2007 nižja od rasti teh izdatkov iz zasebnih virov (iz prvih virov je bila 5,4-odstotna, iz drugih 7,7-odstotna). Povprečni letni rasti tekočih izdatkov za zdravstvo iz zdravstvenih zavarovanj (5,5-odstotna) in gospodinjstev (9,6-odstotna) sta bili večji od povprečne rasti izdatkov iz skladov socialne varnosti.
Skladi socialne varnosti osnovni financer
Osnovni nosilec financiranja zdravstva v tem obdobju so bili skladi socialne varnosti: v letu 2003 so pokrili 71 odstotkov tekočih izdatkov za zdravstvo, v letu 2007 pa 70 odstotkov. Leta 2007 je delež sredstev za te izdatke iz zdravstvenih zavarovanj obsegal 13,6 odstotka, delež sredstev iz neposrednih plačil gospodinjstev pa 14,5 odstotka.
Tri četrtine za kurativo
Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstvo v opazovanem obdobju (77,9 odstotka v letu 2007) je bilo namenjeno financiranju storitev kurativnega zdravljenja ter zdravilom in medicinskotehničnim pripomočkom. Tem so po deležu v celotnih tekočih izdatkih za zdravstvo sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe (v letu 2007 so obsegali 8,5 odstotka). Tem izdatkom (217,9 milijona evrov v letu 2007) in izdatkom za dolgotrajno oskrbo - socialne storitve (136,2 milijona evrov) - oboji predstavljajo skupne izdatke za dolgotrajno oskrbo - so v letu 2007 namenili odstotek BDP.
4
