EU potrebuje ustreznejšo zakonodajo proti homofobiji

Po navedbah Agencije EU za temeljne pravice se homoseksualci, biseksualci in transseksualci v številnih državah EU soočajo s številnimi problemi in diskriminacijo v vsakdanjem življenju, čeprav listina o temeljnih pravicah, ki bo z Lizbonsko pogodbo postala pravno obvezujoča za vse države povezave, jasno prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Zakonodaja pokriva le področje zaposlovanja

Zakonodaja EU zaenkrat prepoveduje posredno in neposredno diskriminacijo kakor tudi nadlegovanje na podlagi spolne usmerjenosti le na področju zaposlovanja. Po navedbah Agencije EU za temeljne pravice je nujno, da se ta prepoved razširi na ostala področja, zato predlaga sprejetje ene horizontalne direktive za vse vrste diskriminacije, s čimer bi poenotili položaj po vsej EU in diskriminiranim na podlagi spolne usmerjenosti zagotovili enako zaščito kot drugim diskriminiranim skupinam (npr. na podlagi rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, jezika, religije, politične usmerjenosti, starosti itd).

V poročilu, ki ga je agencija pripravila na prošnjo Evropskega parlamenta, so predstavljene zakonske ureditve v posameznih državah EU. Kot se je pokazalo, je 18 držav EU, med njimi tudi Slovenija, že razširilo zaščito pred diskriminacijo za homoseksualce, biseksualce in transseksualce še na področje izobraževanja, socialne zaščite, zdravstva in dostopa do blaga in storitev, vendar pa so v vseh državah statistični podatki o primerih diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti izredno pomanjkljivi. Države, ki morajo to še storiti, so Danska, Grčija, Italija, Ciper, Latvija, Malta in Portugalska.

Težavo predstavljata sovražni govor in nasilje Veliko težavo predstavljata sovražni govor in nasilje do drugačnih, pa tudi prepovedovanje nastopov in zborovanj istospolno usmerjenih posameznikov. Vsemu temu bi se lahko izognili s pomočjo temeljitejše uporabe kazenske zakonodaje EU, je prepričana agencija s sedežem na Dunaju.

Z vprašanjem transseksualcev se sooča le 12 članic Po njenih ocenah je tudi nujno, da se problemi transseksualcev - agencija jih označuje kot ljudi, ki so prevzeli drugačen spol od navedenega v rojstnem listu - obravnavajo kot diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti. Trenutno se z vprašanjem transseksualnosti ustrezno sooča le dvanajst članic EU, pa še v teh primerih je to ponavadi rezultat dejavnosti raznih protidiskriminacijskih organov ali sodišč, ne pa neposredno zakonodaje.

V Sloveniji diskriminacija transseksualnosti ni spolna diskriminacija Slovenija je pri tem uvrščena v skupino enajstih držav, kjer diskriminacija zaradi transseksualnosti ni obravnavana niti kot spolna diskriminacija niti kot diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti. Posledica tega sta pravna negotovost ter pomanjkljiva zaščita takšnih ljudi, ugotavlja agencija.

Po ocenah agencije bi morala EU razjasniti in poenotiti obravnavo istospolnih partnerstev. Z drugimi besedami, registriranim istospolnim partnerstvom bi morala zagotovili enake pravice in ugodnosti kot poročenim parom. "Enaka obravnava je temeljna pravica, ki bi jo morali uživati vsi člani naše družbe," je povedal direktor agencije Morten Kjaerum.

Istospolni zakoni dovoljeni le v treh državah EU Zaenkrat so istospolni zakoni dovoljeni le v treh državah EU, in sicer Belgiji, Španiji in na Nizozemskem. Švedska pa je edina država v povezavi, ki ima agencijo, izključno namenjeno reševanju primerov diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.

V Sloveniji je dober primer tudi Telekom Slovenija Pri Sloveniji sta izpostavljena dva primera dobre prakse na področju zaposlovanja. Prvi primer sta Telekom Slovenija in RTV Slovenija, ki sta prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti vključila v svoje notranje zakonike. Drugi primer pa je dobro sodelovanje med ministrstvom za delo in nevladno organizacijo ŠKUC, katerega rezultat sta dva priročnika z ukrepi proti diskriminaciji v zaposlovanju za sindikate in za delodajalce.