Prvi slovenski poklicni vozniki

O prvih voznikih na slovenskem ozemlju je leta 1929 v reviji Avto, vestniku ljubljanske in mariborske sekcije tedanjega avtomobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, pisal dr. Ciril Pavlin, ki je bil v letih po prvi svetovni vojni med najbolj dejavnimi navdušenci za avtomobilizem pri nas. Najstarejši voznik v tedanji Dravski banovini je bil Joško Bernik, ki je že leta 1898 začel delati za barona Antona Codellija. Vozil je njegov prvi avtomobil benz comfortable, ki ga je baron Codelli leta 1898 kupil na Dunaju in se z njim pripeljal v Ljubljano. To je bil hkrati tudi prvi avtomobil na slovenskem ozemlju. Bernik je vozil tudi avtomobil kannstaetter daimler 6 HP, ki ga je Codelli kupil leta 1899. Njegov hladilnik je menda bil nameščen tako visoko, da je avtomobil nekoč pri hitrosti 35 km/h podrl zaprto »šrango« na Trojanah in ob tem ni utrpel nikakršne škode. Bernik tedaj ni imel vozniškega izpita, saj ga ni še nihče predpisal. Opravil ga je šele čez nekaj let, ko je bil kot voznik zaposlen na Dunaju. Drugi po stažu najstarejši šofer na slovenske ozemlju je bil Lojze Polajnar, ki je bil zaposlen pri baronu dr. Frideriku Bornu v današnjem Podljubelju. Voziti je začel leta 1902, ko si je baron kupil prvi avtomobil serpollet. O njem je menda nekoč rekel: »Petrolej je bilo potrebno dobro napumpati, pa se je zopet premaknil za sto metrov dalje.« Vozniški veteran je bil tudi šofer Jeran, ki je bil nekoč vojaški narednik. Vozil je z medenino bogato okovani in po Ljubljani zelo znani daimler veletrgovca Roberta Kollmanna. V istem obdobju je začel voziti tudi Ivan Figar, ki se je vozniške obrti naučil na Dunaju, pozneje pa je šoferski posel opravljal v Ribnici.