Četrtek, 1. 9. 2011, 15.06
8 let
Lunarni avtomobil je star štiri desetletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Povečanje dosega
Z njim sta se julija 1971 po Luninem površju prva zapeljala člana odprave Apollo 15 David Scott in James Irwin, potem pa so ga uporabili še člani odprav Apollo 16 in Apollo 17.
Lunarni rekord
Njegov razvoj je inženirjem vzel leto in pol dela ter stal 38 milijonov tedanjih ameriških dolarjev. V puščavi so medtem preskusili več različnih prototipov, astronavti pa so njegovo upravljanje vadili celo v velikanskem letalu, v katerem so za kratek čas dosegli breztežnost. Uspeh je presegel pričakovanja, saj astronavti na Luni niso doživeli resnejših nezgod, Gene Cernan pa je z njim dosegel celo rekordno hitrost 18 kilometrov na uro, kar je bilo kar deset kilometrov na uro več od povprečne hitrosti vožnje.
Navigacija
Lunarni avtomobil je bil dolg 3,1 metra in zaradi konstrukcije iz aluminija težak le 210 kilogramov, obremeniti pa ga je bilo mogoče s 490 kilogrami teže. Poganjali so ga štirje elektromotorji s po 0,25 "konjske moči" na vsakem kolesu, ki jih je bilo mogoče vsa obračati, za oskrbo z elektriko pa sta skrbeli dve 36-voltni bateriji s kapaciteto 121 Ah. Voznik je hitrost in smer nadzoroval s krmilno palico. Med opremo je bil tudi poseben navigacijski sistem, ki je beležil spremembe smeri glede na položaj lunarne sonde in astronavta po isti poti pripeljal na izhodišče.
