Cilj in sredstva

Po bralni kulturi, v knjižnicah sposojenih knjigah, letno objavljenih novih knjižnih naslovih, prevodih, ki jih imamo pri nas več kot v vsej Ameriki, in drugih podobnih merilih smo v svetovni špici. Saj ne rečem, tudi to, da smo na število prebivalcev v vrhu Guinnessovih dosežkov, je lahko za kaj dobro, a osvojiti lovoriko najbolj bralnega naroda je vendarle nekaj posebnega. Požirati besede pomeni hraniti duha in očitno je naš duh – pa naj bodo dnevi še tako sivi in naš pogled na sedanjost in prihodnost še tako temačen – še vedno v dovolj dobri kondiciji.

Tudi tisti, ki knjige delajo, so očitno v dobri kondiciji – pa imajo malo razlogov za to. Denarja za knjige ni, država podpira populizem, kakovostne in izbrane besede pa ne razume. Knjiga te nikoli ne zapusti in tisti, ki ji niso obrnili hrbta, jo imajo radi tudi zato, ker daje v denarju nemerljivo. V Sloveniji je na področju knjižnega dela veliko takih, ki ne delajo za denar, žal to velja tudi dobesedno. Bralna značka je eden takih projektov. Odlična ideja, za danes nepredstavljivo majhna finančna podpora in izdaten kapital prostovoljnega dela, nesebičnih želja in jeklene volje je zmes, ki je zagotovila uspeh. Tako se zgodi, da pri nas otroci berejo! V Ameriki, na primer, pa bolj slabo.

Prepričan sem, da bi prometna značka lahko dosegla enak učinek in uspeh. Tisti, ki jo poznajo, pravijo, da se je začelo na podoben način kot pri bralni in da uspeh ne bi izostal, a da je ljudem po poti zmanjkalo stvari, ki se jih ne da kupiti – prostovoljnega dela, želje in volje. Kapitalizmu, ki se nam je pripetil ravno nekje vmes, to ni nerazumljivo. Prav nasprotno. Tiste, ki delajo iz prej omenjenih vzgibov, je treba občudovati in ceniti, a to ne spremeni dejstva, da jih vidimo kot posebneže. Večina ljudi z materijo svojega dela nikoli ne razvije tako strastnega odnosa, da bi delo postalo bit njihovega življenja. Ni treba, da bi bilo koga zaradi tega sram. Družbena klima tako in tako ni naklonjena pogledom, ki bi tiste, ki so pripravljeni narediti nekaj več za nič materialnega, videli kot uspešneže.

Vendar pa čakajo prometno značko novi, lepši časi. V času krize, ki ga država razume kot čas, ko je treba odpirati nove agencije, polniti nove pisarniške prostore in zaposlovati nove kadre, se bo našel denar tudi za prometno značko. Nekdo bo, v to trdno verjamem, v prometni znački prej ali slej zagledal priložnost za velik biznis. Prepričan sem, da se presežki in resnično dobri rezultati ne dosegajo zaradi (zgolj) denarnega motiva. Lepo bi sicer bilo, da bi bili naši otroci najvarnejši prihodnji vozniki na svetu, a samo z denarjem tega ne bo moč doseči. To dokazujejo bralna značka in motivi ter vnema tistih, ki jo delajo. Bodo pa naši otroci mogoče postali, ob, sem prav tako prepričan, visokih denarnih vložkih za različne promocijske in podobne projekte za spodbujanje prometne značke, vsaj nekoliko varnejši prihodnji vozniki. Vsaj nekoliko je gotovo bolje kot nič, a ker imamo bralno značko, vemo, kako malo je to v primerjavi s tistim, kar bi lahko dobili.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.